Moje ime je Katja. Motnja hranjenja je začrtala lok mojega življenja najprej osebno, nato  profesionalno.

Želja po vitkosti in obsedenost s hrano sta me že  v otroških letih počasi mamili v krog motenj hranjenja: hujšanje se je počasi prelevilo v anoreksijo, ta pa se je polagoma sprevrgla v kompulzivno prenajedanje. Ko sem pristala na dnu svojega pekla, sta mi preostali le dve možnosti: da storim samomor ali poiščem pomoč in spremenim svoje življenje. Tako nisem več želela živeti. Izbrala sem drugo možnost.

V procesu okrevanja, ki je trajal sedem let, so se izmenjevali dnevi obupa, žalosti in večnega preizpraševanja: »Kaj se dogaja z mano, zakaj ravno jaz?« In vendar, prav ta težavna leta kopanja po moji notranjosti so me izoblikovala v osebo, kakršna sem danes. Zadovoljna sem in ponosna nase. Moja metamorfoza je vidna in zanjo se lahko zahvalim svoji motnji hranjenja. Še vedno sem Katja ­– ista, a hkrati drugačna.

Izkušnje na področju dela z motnjami hranjenja sem začela nabirati kot večletna prostovoljka v Društvu Ženska svetovalnica, kasneje pa kot redno zaposlena.

V Društvu Brez limita nadaljujem s tem delom ter povezujem lastne izkušnje z znanjem o prehrani in sočutnem delu z ljudmi, ki sem ga pridobila s študijem živilske tehnologije in socialnega dela. V svetovalnem procesu nudim podporo osebam v procesu okrevanja zaradi motenj hranjenja. Želim biti razumevajoča, spodbujajoča in sočutna sopotnica v tem obdobju njihovega življenja, enako individualno ali skupinsko podporo pa nudim tudi njihovim bližnjim. Namen mojih seminarjev in delavnic je podeliti znanje in ozavestiti širšo javnost o tej problematiki.

Sodelovanje s člani Društva Brez limita mi omogoča opravljati svoje poslanstvo in čutim, da z njimi delim enako vizijo dela z ljudmi. Zagovarjamo celostni pristop k obravnavi človeka in delo v tako prekaljenem timu, s strokovnjaki z različnih področij, ki se med seboj dopolnjujejo, izobražujejo in spodbujajo, je zame neprecenljivo.